Select Page

Po tradiciji, sedaj že tretje leto, po astronomskem taboru, ki ga izpeljem sredi avgusta v Šalovcih, septembra organiziram še nekaj manjših mini-taborov, kjer pa je astronomija v »drugem planu«. Pred petnajstimi leti sem sanjal o prostoru na Goričkem, kjer bi lahko delil znanje s prijatelji, učenci, nenazadnje, po nekaj letih taborov prav nekdanji učenci postanejo moji prijatelji in širijo moje, svoje poslanstvo naprej, delijo svoje znanje z vedoželjnimi. Glasba, nekaj malega avtorskih pravic je bilo dovolj, da so se mi sanje uresničile.

Ker biti vedoželjen je gibalo razvoja človeštva, smisel naših življenj.

Tokrat smo se v Šalovcih »naselili« že v petek 8.9., za prijeten dom so poskebele tri stare prikolice in kontejner pod streho, tu imamo (tudi) toplo vodo, sanitarije in samooskrbo z zelenjavo.

Prvi večer smo seveda počakali na jasno nebo, si vzeli uro in pol za učenje »alignanja« teleskopa in potem, ko so vsaj trije učenci ta postopek osvojili, ni bilo več prostora za drobencljanje in postopanje. Naredili smo okoli 20 posnetkov Lune (različnih delov), ki jih bomo kasneje zlepili v enega. Učenci so spoznali tudi program Polarfinder.exe, Stellarium in seveda program za zajem slike FirecaptureASI.

No za motivacijo sem se tik pred našim malim kampom na Šalovskem bregu ustavil na bližnjem travniku in nabrali smo travniške kukmake.

Naši mladi upi (bilo jih je pet) so vztrajali vsak po svojih močeh, a najbolj trmasti se spancu niso mogli več upreti po »dve čez polnoč«.

Upal sem, da bodo zjutraj spali vsaj do devetih, a moje besede, da se bomo ob pol osmih odpravili na gobarjenje, so vzeli preresno, se zgodaj zjutraj vstali in spravili v akcijo tudi moje utrujene kosti. Gozd je upravičil naša pričakovanja. Gob je bilo v gozdu nešteto, spoznali so okoli 30 užitnih vrst, ter okoli 10 neužitnih ali strupenih. Naše košare so krasile različne vrste  maslenk, golobic, turkov, brezovcev, glivcev, marel, sirovk, polžarjev, pšenične gobe, lisičke, jurčki,  kukmaki…

A našli smo tudi 5 vrst mušnic, med njimi strupeni belo in zeleno, karbolne kukmake, nekaj vrst neužitnih golobic in marel.

Vse skupaj so otroki spoznali okoli 40 vrst gob, za nagrado pa smo na poti proti »domu« nabrali še zdravilna zelišča, predvsem zlato rozgo in materino dušico.

Trije med mladimi gobarji so bili kot majhni poskakujoči kužki, pred nosom so mi pobirali gobe, hodili po mojih stopinjah, včasih že celo zaradi hitrosti pohodili kakšno gobo, a jih je zelo uspešno gobarjenje vendarle umirilo. Mestni otroci so vajeni jurčkov, lisičk in marel, a tu se v glavnem znanje večine konča.

No, za kosilo smo si privoščili pražen krompir z gobami, po mojem preizkušenem receptu, ki sem ga preizkusil z borovimi glivci. Zatem smo na veliko čistili gobe, dva nadobudna astronoma pa sta naredila nekaj posnetkov Sonca.

Posnetke bomo seveda zmontirali ob slabem vremenu. Sobotno popoldne se je zaključilo še z enim sprehodom po gozdu in dvema košarama gob. Hvala bogu, da smo vzeli s sabo dva električna sušilnika za gobe in sadje, da smo naš »ulov« minimalizirali na eno manjše plastično vedro, s temi novodobnimi sušilniki lahko zares hitro posušimo vse vrste gob, tudi tiste, ki prehitro gnijejo ali pa se v njih med dolgotrajnim sušenjem naselijo črvi različnih žuželk.

V šalovcih imamo tudi krušno peč, ki smo jo tudi zakurili in si pogreli nekaj lepinj obogatenih s sirom in Šunko.

Tudi v nedeljo zjutraj smo še dvakrat obiskali gozd, bližnje travnike in zares uživali v uspešnem in poučnem gobarjenju.

Žal mi je le, da sem na tem dogodku imel le pet učencev, so pa ti zaradi številnih odpovedi drugih dobili več moje pozornosti in znanja.

Poskušam ostati »vaški« učitelj, ki je nekoč bil bogat izvir znanja za mlade rodove, po potrebi tudi organizator in akter kulturnih dogajanj. Nekoč so učitelji povezovali ljudi med sabo, bili njihova uravnilovka poštenosti, še ni daleč dan, ko se je govorilo, da so trije najpomembnejši na vasi »farmojšter, dohtar in šolnik«. Sedaj naša življenja, ki hlepijo po preprostosti starih časov kroji politika, koristoljubje kapitalizma, a to sfiženo, izrojeno  razmišljanje lahko ustavimo le, če se vsi vrnemo h koreninam, preživetju v naravi, obudimo pozabljene vrednote, znanje in druga bogastva pa si brez kančka zavisti delimo.

 

Béla Szomi Kralj

Fotografije: Tomaž Strnišnik in Luka Šimat

(Skupno 254 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost