ZIMSKA ŠOLA V NARAVI za 5. razred

Areh 2. 3. – 6. 3. 2020

Prvi dan:

Polni pričakovanj smo prispeli v Hotel TISA in se namestili po sobah. Po zgodnjem kosilu nas je čakal prvi izziv. Sami smo morali poskrbeti za vso smučarsko obleko in opremo za smučanje. Nekoliko smo se lovili, še posebej tisti, ki na smučanju še niso bili nikoli. Njim so pomagali zapenjati smučarske čevlje učitelji. Tako urejeni smo dobili še natančna navodila, kako bo potekal prvi smučarski dan. Tisti, ki na smučišču še niso bili velikokrat ali pa sploh še ne, so se z izkušenimi učitelji smučanja, ki so nas čakali na Arehu, takoj odpravili na ravnino ob položni progi. Tam so se najprej pogovorili, kako so sestavljene smuči in kakšno vlogo in nalogo ima smučarsko okovje in smučarska oprema. Kmalu so se začeli učiti drsenja po snegu. Drugi, že bolj izkušeni smučarji, smo se razdelili v skupine za učenje smučanja. Res smo že komaj čakali, da bomo zavijali po smučišču, a so naši učitelji najprej preverili, če se znamo ustaviti in nas opozorili na varnost do sebe in drugih. Končno smo se začeli učiti. Zvečer nas je pohorski Franček odpeljal na kratek sprehod, da smo videli dravsko polje in občudovali naš hotel v lučkah. Potem nam je pokazal še 200 zanimivih in zabavnih fotografij iz Pohorja, o pohorskih gozdovih, ljudeh in živalih.

Drugi dan:

Zbudili smo se s pričakovanjem na dež, a presenetilo nas je prav prijetno skoraj sončno vreme. S smučarskim avtobusom so se odpravili na smučišče najprej tisti, ki že sigurno smučajo. Avtobus se je vrnil še po nas začetnike. Spoznavali smo nove vaje za učenje smučanja in videli, da se prav tako skrbno kot mi učijo novih veščin tudi skupine iz drugih šol. Malicali smo v planinski koči ob smučišču, da smo se lahko usedli in spočili. Po končanem smučanju smo se vrnili na kosilo. Popoldanska aktivnost nas je dolgočasila, ampak je že prav, da slišimo in se naučimo tudi upoštevanja znakov na smučiščih in FIS pravil. Vse to prispeva k večji varnosti na smučišču. Še posebej takrat, ko je na progah veliko smučarjev. Po večerji pa smo se razredi med seboj pomerili na tekmovanju MALE SIVE CELICE. Bilo je zabavno.

Tretji dan:

Zjutraj smo skozi okno zagledali sveže pobeljeno pokrajino. Bilo je vse čudovito belo in prijetno mehko. S še večjim navdušenjem smo se odpravili na smučišče, kjer vsak dan pred začetkom smučanja ogrejemo naše mišice. Nadaljevali smo z vajami, da bomo na koncu tedna še boljši, bolj spretni in bolj samostojni smučarji. Nekateri so se danes prvič peljali s sidri, nekateri pa so se prvič peljali s sedežnico. Do vznožja sedežnice je bil en del proge strm. Po kosilu smo imeli uro slovenščine, da smo se učili pisati pismo. Sledila je popoldanska malica in še ura s čarovnikom. Bilo je živahno, veselo in smešno. Dan smo zaključili v družbi lovca, ki nam je predstavil, kako živijo in katere živali prosto živijo na Pohorju. Tudi zaradi njih je potrebno odgovorno ravnati in skrbeti za naravo in okolje.

Četrti dan:

Popoln sončen dan. Smučarske proge so se kar bleščale. V skupinah smo delali različne smučarske vaje in se veliko smejali. Nekateri smo videli tudi, kako poteka pravi veleslalom, ker je bila na eni od prog postavljena tekma. Po kosilu smo srečali brata dvojčka. Miha in Zlatko sta nam povedala vse o flosarjih. Tako na Štajerskem imenujejo splavarje. Miha je bil priden delavec in flosar. Veliko več o splavarjenju pa nam je povedal Zlatko. Pokazal je tudi, kako poteka krst splavarja, da postane samostojen na svojem flosu. Zvečer smo se odpeljali še na nočno smuko. Smučali nismo, ker je smučišče v Mariboru prenizko in nima več snega. Smo se pa peljali s kabinsko žičnico v dolino. Preden je začela delovati, smo prisluhnili, kako se moramo v kabini obnašati, kaj vse je v njej strogo prepovedano početi in kaj vse se med vožnjo lahko počne. Na izstopni postaji smo se spet zbrali po razredih in se peš sprehodili do arene, kjer poteka tekmovanje za Zlato lisico. Tam smo poslušali našega učitelja smučanja, ki nam je povedal različne zanimivosti iz tega tekmovanja. Kmalu smo se vrnili do kabinske žičnice, varno vstopili in se vrnili na vrh, kjer nas je čakal avtobus. Veseli smo, saj smo res preizkusili vožnjo z žičnicami vseh vrst: krožnički, sidra, sedežnica in kabinska žičnica. Mi ji rajši rečemo gondola. V hotelu smo si privoščili še obilno večerjo. Pred spanjem pa še zložili svojo prtljago.

(Skupno 1.422 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost