V petek, 16. 2. 2024 smo se z učenci 1. b in 1. c razreda, z avtobusom odpeljali v Mestni muzej Ljubljana.
Ker živimo v sodobnih časih in časih tehnologije, nas je vse skupaj zanimalo, kako so nekoč živeli naše babice ter prababice in dedki ter pradedki, kakšne predmete so imeli, oblačila, hrano, …
Tam sta nas sprejeli dve mladi, sodobni punci in seveda mlada gospodična Magdalena, ki pa ni bila tako sodobna kot mi, oziroma bolje rečeno, bila je ob nepravem času, na nepravem mestu.
Povedala nam je zgodbo, da je na svoj rojstni dan prejela pred vrata svoje hiše darilo. Ko je odprla škatlo, je bila v njej steklenička z vodo, ampak ta voda je bila neka čudežna voda. Njeno sporočilo je bilo, da naj v svojo torto doda tri kapljice in bo njena torta najboljša in najbolj slastna na celem Svetu. Ampak Magdalena je dodala še tri kapljice. Ko je pojedla velik kos torte, je zaspala za dolgih 70 let. Zbudila se je pred kratkim, vsa izgubljena na nekem čudnem kraju, ki mu ona pravi Mavzolej, seveda je mislila muzej. Pripovedovala nam je zgodbo kaj vse ona zna početi, kako pere perilo, kako riba tla, lošči čevlje, lika perilo, … Po dolgoletnem spancu so seveda tudi opravila počivala, nihče ni pral perila, likal, mlel kave, ribal tla, nabral se je prah… Zato je naše učence prosila, da so ji pri teh opravilih pomagali, saj sama ne bi zmogla vseh teh opravil. Naši učenci so vsa opravila z veseljem sprejeli in uživali v njih, ter jih z največjim veseljem opravljali. Všeč so jim bila vsa gospodinjska opravila, vendar sem opazila, da so se najbolj zadrževali pri trenju in mletju orehov ter kave. Potrudili so se tudi pri ročnem pranju in ožemanju perila, seveda jim tudi šivanje ni delalo preglavic, sploh puncam, ki vestno hodijo k učiteljici Magdi na šivanje. Za konec pa so spekli še piškote iz slanega testa, ki ga je vsa nerodna in zmedena gospodična Magdalena preveč posolila. Ker so pa bili naši učenci zelo pridni in vestni pri opravilih, so v zahvalo za pomoč dobili sadje in sok. Po končanem obisku muzeja smo se počasi odpravili proti avtobusu in naši šoli v Domžale.
Napisala, učiteljica Natali Bukovec
